Eden izmed bralcev je postavil vprašanje, koliko časa lahko teče izvršba na plačo in ali mu mora delodajalec kljub izvršbi del plače izplačati.

Iz vašega vprašanja lahko razberemo, da je upnik zoper vas vložil predlog za izvršbo, pri čemer je predlagal, da se opravi izvršba na dolžnikovo denarno terjatev, v konkretnem primeru je to terjatev na plačilo plače iz naslova delovnega razmerja.

Samo trajanje izvršbe je odvisno od višine terjatve in višine dolžnikove plače. Izvršilni postopek namreč praviloma teče do popolnega poplačila upnikove terjatve. Praviloma smo zapisali zato, ker lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, sodišče pa nato ustavi postopek. Največkrat je podlaga za umik v tem, da dolžnik izpolni izvensodno sklenjen dogovor o poplačilu, npr. poplačilo v enkratnem znesku in delni odpis dolga. Poleg tega pa sodišče v določenih primerih tudi po uradni dolžnosti ustavi izvršilni postopek (če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen, izrečen za neveljavnega ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti).

Zakon določa, da so nekateri prejemki izvzeti iz izvršbe in da je izvršba na prejemke omejena. Višina omejitve je odvisna od vrste terjatve, ki je predmet izterjave, kar delodajalec lahko razbere iz sklepa o izvršbi. Za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, je izvršba na plačo (enako pa tudi npr. na pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti) omejena tako, da se lahko poseže na 2/3 dolžnikovih prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 2/3 minimalne plače, zmanjšane za plačilo točno določenih obveznosti. Gre za obveznosti plačila davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Če je dolžnik dolžan koga preživljati po samem zakonu (npr. svoje mladoletne otroke), pa mu mora poleg že omenjenega zneska ostati še znesek v višini prejemka, ki bi tej osebi pripadala na podlagi meril za dodelitev denarne socialne pomoči. Za vse ostale terjatve se lahko poseže na največ 2/3 dolžnikovih prejemkov, vendar tako, da mu ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Tudi v tem primeru se višina prejemka, ki mora ostati dolžniku ustrezno zviša, če je po zakonu dolžan koga preživljati.

Iz navedenega izhaja, da mora dolžniku v vsakem primeru ostati del plače. Koliko mu mora ostati pa je odvisno od vrste terjatve, ki je predmet izterjave in njegovih preživninskih obveznosti. V naslednjih pravnih nasvetih pa bomo pisali o tem, kateri prejemki so izvzeti iz izvršbe.

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.