Obveščamo vas, da bo pisarna od 16. 7. 2022 do 24. 7. 2022 zaprta zaradi poletnih dopustov. V ostalem poletnem času smo dosegljivi preko elektronskega naslova info@kolner-odvetnik.si ali preko telefona 0590 82 030.

Kolektiv Odvetniške pisarne

Matičar, ki je pristojen za vpis smrti v matično knjigo umrlih, v tridesetih dneh od vpisa pošlje smrtovnico zapuščinskemu sodišču. Sodišče, na območju katerega je imel pokojni zadnje stalno ali začasno prebivališče, takoj po prejemu smrtovnice po uradni dolžnosti začne zapuščinski postopek.

Kadar iz smrtovnice izhaja, da zapustnik ni zapustil premoženja ali je zapustil le premično premoženje in nihče od dedičev ne zahteva oprave obravnave, se zapuščinska obravnava ne opravi, osebe, ki so upravičene dedovati, pa izvršujejo pravice kot dediči. V slovenskem pravnem redu namreč velja, da dediči že s trenutkom zapustnikove smrti vstopijo v njegov pravni položaj zaradi česar so že od trenutka smrti dalje upravičeni izvrševati vse pravice, ki jih je imel zapustnik. Sklep o dedovanju je le ugotovitvene narave. V vseh ostalih primerih bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo.

Glavna naloga sodišča je, da v zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.

Vabilo na narok

Sodišče razpiše narok, na katerega se povabi dediče in ostale, za katere je sodišču znano, da bi lahko bili dediči. V vabilu seznani osebe z obstojem oporoke oz. jih povabi, da jo predložijo. Seznani jih, da lahko do konca postopka podajo pri sodišču izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovejo in da bo sodišče odločilo o njihovi pravici po podatkih, s katerimi razpolaga, če ne pridejo na narok ali ne podajo izjave. Izjava se lahko poda ustno na zapisnik na naroku ali pisno. Zadošča že lastnoročno napisana ali računalniško izpisana in podpisana izjava. Ni potrebno, da bi bila overjena pri notarju, razen če sodišče to posebej zahteva.

Pomembno je vedeti:

1. dedna izjava je nepreklicna: izjave, potem ko jo dedič poda, ne more preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave s tožbo, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
2. dedna izjava se nanaša na celotno dediščino in ne more biti pogojna: izjava, s katero bi eden od dedičev izjavil, da sprejema dediščino na zapustnikovem stanovanju, drugemu premoženju pa se odpoveduje, ni dedna izjava o odpovedi dedovanju, ampak gre za izjavo s katero dedič dediščino po zapustniku sprejema in obenem predlaga, na kakšen način naj se razdeli med dediče. Tudi izjava dediča, da se dediščini odpoveduje v korist drugega dediča (npr. hči izjavi, da se odpoveduje dedovanju po očetu v korist matere) ni izjava o odpovedi dedovanju ampak izjava o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču. To je pomembno v primeru, da so po zapustniku ostali dolgovi. Dediči namreč odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Kdor se dediščini odpove, ni dedič in tudi za zapustnikove dolgove ne odgovarja.

Obravnava

Na naroku sodišče najprej naznani po kom teče zapuščinski postopek, nato preveri kdo je prisoten. Nadalje sodišče povzame vse premoženje, ki je znano sodišču in pri dedičih preveri ali obstoji še kakšno zapustnikovo premoženje. Nato sodišče ugotovi kdo so dediči ter ali se deduje na podlagi zakona ali nastopi oporočno dedovanje.

Če obstoji oporoka, pri dedičih preveri ali ji priznavajo njeno veljavnost. Če se zgodi, da je kdo od dedičev ne priznava, npr. ker trdi, da zapustnik zaradi svoje bolezni v trenutku, ko je bila sestavljena sploh ni vedel, da podpisuje oporoko, sodišče zapuščinski postopek prekine in osebo katere pravico šteje za manj verjetno napoti na pot pravde. Če se v roku, ki ga določi sodišče, tožba ne vloži, sodišče izda sklep o dedovanju kot da bi bil zahtevek dediča, ki je bil napoten na pravdo zavrnjen. Če je tožba pravočasno vložena, se zapuščinski postopek prekine in se nadaljuje šele, ko postane sodba v pravdnem postopku pravnomočna. Če spora o dejstvih, ki so pomembna za sprejem sklepa o dedovanju ni (npr. ni spora o obsegu zapuščine, ni spora o tem kdo je dedič) se zapuščinski postopek konča z izdajo sklepa o dedovanju. Sklep izide pisno.

Pri vstopu na sodišče morajo vse stranke skozi varnostni pregled, zato je pomembno, da na narok pridete dovolj zgodaj. S seboj imejte osebni dokument in vabilo na narok. Zastopanje po odvetniku na narokih v okviru zapuščinskega postopka ni obvezno. Lahko pa se dedič z njim posvetuje in se dogovori tudi za zastopanje. Odločitev o tem je praviloma odvisna od obsega zapuščine in od zapustnikovih razpolaganj s svojim premoženjem za časa življenja.

Aktivno iskanje zapustnikovega premoženja

Pomembno je, da so dediči pri iskanju zapustnikovega premoženja aktivni in da sodišču povedo ali je imel pokojni še kakšno drugo premoženje, na katerega so morda ob sestavi smrtovnice pozabili npr. bančni račun v sosednji Avstriji. Sodišče bo opravilo ustrezne poizvedbe in o tem pridobilo podatek.

Dedni dogovor

Dediču pripade glede na dedni delež ustrezen del vsake zapustnikove premoženjske pravice. Na primer – če je bil zapustnik lastnik enega stanovanja in vikenda na morju bosta brata, ki sta edina dediča po njem, dedovala vsak ½ njegove lastninske pravice na stanovanju in na vikendu na morju. Posledično bosta postala solastnika in bosta z obema nepremičninama morala upravljati skupaj.

Dediči lahko, že v okviru zapuščinskega postopka, sklenejo dedni dogovor – v svojem bistvu gre za dogovor o delitvi dediščine med več dedičev. V zgornjem primeru bi se brata lahko dogovorila, da eden od njiju podeduje stanovanje, drugi pa vikend. Če pride do razlike v vrednosti, se lahko dogovorita tudi o izplačilu razlike. Dediči lahko sodišču predložijo dedni dogovor ali pa ga sklenejo na naroku. S tem se izognejo nastanku solastniške skupnosti.

Zakonito dedovanje

Po zakonu dedujejo zapustnikovi sorodniki, kadar zapustnik ni napravil veljavne oporoke. Od tega, kdo so njegovi najbližji sorodniki je odvisno ali govorimo o dedovanju v prvem, drugem ali tretjem dednem redu. V prvem dednem redu dedujejo zapustnikovi otroci (če so otroci že pokojni po vstopni pravici dedujejo vnuki) in njegov zakonec po enakih delih. Če zapustnik ni zapustil otrok, se deduje v drugem dednem redu – dedujejo njegovi starši in njegov zakonec, pri čemer pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine. Kadar zapustnik ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Njihov nujni dedni delež znaša polovico zakonitega dednega deleža. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Njihov nujni dedni delež znaša eno tretjino zakonitega dednega deleža. Nujni dedni delež v posameznem primeru lahko uveljavljajo le dediči, ki je v konkretnem primeru zakoniti dediči. O prikrajšanju nujnega dednega deleža določenega dediča govorimo, kadar je zapustnik s svojimi neodplačnimi razpolaganji za časa svojega življenja ali/in z oporočnimi razpolaganji razpolagal tako, da določen dedič od njega ni prejel (ne za časa življenja z darili in ne z oporoko) niti premoženja, ki bi ustrezalo njegovemu nujnemu dednemu deležu. Uveljavljanje prikrajšanja je zapleten postopek, zato v primeru da menite, da ste prikrajšani, za nasvet prosite izkušenega pravnega strokovnjaka.

Objava: Pogrebni priročnik 2022, izdajatelj Mogenas d.o.o., Ljubljana, uredila Nika Gruden

Objavljeno na spletni strani: 13. 6. 2022

Spomladi 2021 se je pravnomočno končal postopek komasacije na območju Nasovče – Kaplja vas, jeseni 2021 pa tudi postopek komasacije na območju Drnovega. Obe področji sta v Občini Komenda. Namen uvedbe komasacijskega postopka je, da se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Prejeli smo več vprašanj, zakaj je v primeru, da je bila zemljiška parcela, pri kateri je bilo ob njeni vložitvi v komasacijo več solastnikov, nato pa jim je bilo dodeljeno toliko posameznih zemljiških parcel kot je bilo solastnikov, lastniško stanje na dodeljenih zemljiških parcelah v zemljiški knjigi še vedno takšno kot pred uvedbo komasacije. Tudi sedaj so namreč na dodeljenih zemljiških parcelah še vedno solastniki tisti, ki so bili solastniki zemljiške parcele, ki je bila vložena v komasacijo.

Uvodoma je potrebno pojasniti, da pri tem ne gre za nekakšno napako komasacijskega postopka, temveč je to običajno. Zagotovo vam je znano, da se lastništvo na zemljiških parcelah evidentira v zemljiški knjigi, ki je javna knjiga in je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Poleg lastninske pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo tudi druge stvarne pravice, kot na primer hipoteka, služnost, pa tudi nekatere obligacijske pravice npr. pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ter tudi predkupna pravica, če sta nastali na podlagi pravnega posla itd. Pri posameznih solastniških deležih so lahko vpisane različne pravice in pravna dejstva. Pri nekaterih pravicah, kot na primer hipoteki je za njen prenos na drugo zemljiško parcelo potrebno pridobiti soglasje hipotekarnega upnika. Pričakovati je, da bo soglasje za prenos hipoteke na drugo nepremičnino podal, če se njegov pravni položaj zaradi prenosa ne bo poslabšal. Podobno je tudi pri imetnikih drugih pravic. V zakonu ni predvideno, da bi morali v postopek komasacije pritegniti vse imetnike drugih pravic na zemljiških parcelah. Razlog je bržkone tudi v tem, da bi bil takšen postopek še bolj dolgotrajen in z njim ne bi uspeli doseči ciljev, ki jih sicer zasleduje komasacija.

Iz izkazov, ki so jih lastniki prejeli skupaj z odločbo, je upoštevaje velikost solastniških deležev, že razvidno, katera dodeljena zemljiška parcela je namenjene posameznemu solastniku. Upravna enota je po izdaji odločbe po uradni dolžnosti vložila zemljiškoknjižne predloge, s katerimi se je na novo dodeljeni zemljiški parceli vzpostavilo enako stanje kot na v komasacijo vloženih zemljiških parcelah. Novo lastniško stanje – takšno da vsak od solastnikov postane izključni lastnik ene od dodeljenih jim zemljiških parcel –  lahko lastniki uredijo s sklenitvijo pogodbe o razdružitvi solastnine. Pri tem pa je potrebno upoštevati morebitne pravice, ki jih imajo tretji na posameznem solastniškem deležu.

Na primeru bi to izgledalo tako, da če sta Janez in Jože v komasacijo vložila eno zemljiško parcelo, na kateri je imel vsak od njiju polovični solastniški delež, sta jima bili dodeljeni dve novi parceli A in B, pri čemer vsaka od njiju ustreza velikosti njunih deležev. S sklenitvijo pogodbo o razdružitvi solastnine bo Janez postal edini lastnik zemljiške parcela A, Jože pa zemljiške parcele B.

Seveda pa sklenitev takšne pogodbe ni rezervirana zgolj za udeležence komasacijskega postopka, temveč jo lahko sklenejo vsi solastniki, ki bi želeli razdružiti solastnino na nepremičninah.

Objavljeno: 8. 3. 2022

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.

Letos bo jubilejni 10. Dan odvetniške pravne pomoči pro bono potekal v sredo, 16. 12. 2020.

Zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročil koronavirus, bo letošnji dogodek potekal malo drugače.

Brezplačno pravno pomoč bo nudila odvetnica mag. Irena Hacin Kölner po telefonu na številki 031 347 989 ali preko videokonference (povezavo vam po predhodnem dogovoru pošljemo preko telefona ali elektronske pošte) v sredo, 16. 12. 2020 med 14.00 in 16.00.

Svetovala bo v zvezi z vprašanji dednega, civilnega in upravnega prava in v zvezi z vprašanji povezanimi z nepremičninami (stvarno pravo).

Naročanje ni potrebno.

Slovenski odvetniki želimo pomagati predvsem tistim, ki so pomoči najbolj potrebni in ki si zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne upajo prestopiti praga naših pisarn.

Odvetniki vam bomo na ta dan posredovali predvsem splošne informacije o problemu oz. sporu in vam pojasnili pravne možnosti, ki vam jih v vašem primeru omogoča zakonodaja in sodna praksa.

Pripominjamo, da lahko odvetniki ljudem, ki že imajo pooblaščence, vendar želijo brezplačno preverjati njihovo delo ali pa se izkaže, da zgolj preverjajo odgovore na svoja vprašanja pri več odvetnikih, pravno pomoč v okviru te akcije tudi odklonimo.

Obveščamo Vas, da je bila dne 13. 11. 2020 s strani predsednika Vrhovnega sodišča RS izdana Odredba o posebnih ukrepih iz 83. a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, Su 407/2020 (v nadaljevanju: Odredba).

V skladu z Odredbo Vrhovnega sodišča RS od vključno 16. 11. 2020 do javno objavljenega preklica Odredbe s strani predsednika Vrhovnega sodišča RS, sodišča poslujejo v omejenem obsegu, v skladu s 83. členom Zakona o sodiščih.

Po Zakonu o sodiščih in v skladu z izdano Odredbo so nujne zadeve:

• preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost in postopki v zvezi z izvrševanjem kazni zapora,
• nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,
• nepravdne zadeve po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini,
• izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok,
• postopki v zadevah zavarovanja,
• spori za objavo popravka objavljene informacije,
• postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja,
• druge zadeve, za katere tako določa zakon,
• zadeve v katerih kazenski pregon zastara v naslednjih 6 mesecih.

VSE OSTALE ZADEVE SO NENUJNE ZADEVE.

V NENUJNIH zadevah

• se vsi naroki, razpisani od vključno 16. 11. 2020 do javno objavljenega preklica Odredbe s strani predsednika Vrhovnega sodišča RS štejejo za PREKLICANE, razen če se izvedejo videokonferenčno (o preklicu ne boste prejeli posebnega obvestila), prav tako se ne opravljajo druga procesna dejanja, ki neizogibno terjajo fizično prisotnost strank ali udeležencev sodnega postopka;
• sodišča odločajo in vročajo sodna pisanja;
• procesni roki (npr. rok za pritožbo, rok za vložitev pripravljalne vloge) NE tečejo; Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju.
• uradnih ur (npr. vpogled v fizično voden spis) na sodišču NI. Stranke lahko s sodiščem komunicirajo le po elektronski pošti ali telefonu v času uradnih ur.
• vloge se vlagajo le po pošti ali preko portala e-Sodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno.

V NUJNIH zadevah:

• razpisani naroki se opravijo;
• če bo narok preklican, vas bo sodišče o tern posebej obvestilo;
• v zadevah se odloča in sodna pisanja se tudi vroča;
• vsi roki tečejo;
• uradne ure se izvajajo, vendar se je za prihod na sodišče potrebno prej naročiti po elektronski pošti ali telefonu v času uradnih ur;
• vloge se lahko vlagajo tudi na vložišču sodišče

Uradnih ur v zadevah brezplačne pravne pomoči NI. Stranke naj Službo za BPP kontaktirajo po elektronski pošti ali telefonu in zaposlenim povejo, da gre po njihovem mnenju za nujno zadevo.

Odvetniška pisarna Hacin Kölner, d.o.o. od vključno 16. 11. 2020 posluje le po elektronski poti preko naslova info@kolner-odvetnik.si in le v nujnih zadevah. O preklicih narokov vas bomo posebej obvestili – pisno ali ustno preko telefona.

Ostanimo zdravi.

V Odvetniški pisarni Hacin Kölner, d.o.o. upoštevamo vsa priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Ob vstopu stranke prosimo, da si razkužijo roke in da ves čas nosijo zaščitno masko. Po obisku vsake stranke poskrbimo za prezračevanje in razkužimo prostor.

Za vse sestanke v pisarni se je potrebno predhodno dogovoriti preko tel. št. 0590 882 030 ali elektronske pošte info@kolner-odvetnik.si.

Za osebni obisk v pisarni je potrebno izpolnjevati PCT pogoj.

Želimo, da vsi ostanemo zdravi!

Zaradi nastanka izrednega dogodka, t.j. epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID19) – koronavirus je Vrhovno sodišče Republike Slovenije včeraj 13. 3. 2020 sprejelo Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih.

VSA SODIŠČA bodo od PONEDELJKA 16. 3. 2020 opravljala naroke in odločala samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen Zakona o sodiščih.

Kot nujne zadeve se od spremembe Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev z dne 30. 3. 2020 iz prvega odstavka 83. a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ od 10.4.2020 dalje štejejo tudi zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo po Zakonu o prekrških.

Z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča sodišča tako odločajo in opravljajo naroke v nujnih zadevah, med katere sodijo:

• • preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji,
  • postopki v zadevah zavarovanja, razen dejanj, ki zahtevajo osebne stike izvršiteljev, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih in oprava teh dejanj ni nujna zaradi odvrnitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali premoženja večje vrednosti.
  • izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona,
  • nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,
  • spori za objavo popravka objavljene informacije,
  • druge zadeve, za katere tako določa zakon, razen naštete v točkah od 6 do 10 odredbe z dne 30.3.2020.

Vsi razpisani naroki v zadevah, ki NE spadajo v zgoraj navedene nujne zadeve, se  PREKLIČEJO. Razen v zgoraj navedenih nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi.

Iz odredbe izhaja, da bodo vsi naroki preklicani, sodišče pa bo v vsaki posamezni zadevi izdalo preklic in ga poslalo pooblaščencem strank oziroma strankam. O posamičnih preklicih narokov in o novo razpisanih narokih vas obvestimo, ko nam ga bo posamezno sodišče posredovalo. Če na novo določeni termin iz upravičenih razlogov na narok ne boste mogli pristopiti, mi sporočite, da bom predlagala preložitev.

Nadalje za tožbe in vloge nasprotnih strank, ki so vam bile že vročene pred uveljavitvijo odredbe velja, da od 16. 3. rok za odgovor neha teči in bo po koncu izrednih razmer tekel naprej (ne bo pa začel teči znova).

Naprošam vas, da nam do konca izrednih razmer, dokumentacijo pošiljate po pošti ali po elektronski pošti oziroma jo pustite v nabiralniku in me o tem obvestite preko mejla ali telefona. Če morate kakšno dokumentacijo nujno izročiti osebno, vas prosim, da me predhodno pokličete na tel. št. 031 347 989, da se dogovorimo za prevzem. V času izrednih razmer se osebni sestanki ne bodo izvajali, razen, če bi bilo to nujno potrebno in se tako dogovorimo.

Naše storitve se bomo tudi v danih razmerah trudili opraviti v največjem možnem obsegu. Komunikacija bo potekala elektronsko preko naših dveh e-naslovov: irena.hacin@kolner-odvetnik.si ali info@kolner-odvetnik.si in telefonsko preko tel. št. 031 347 989.

Odvetniška pisarna v času letnih dopustov posluje v zmanjšanem obsegu. Prosimo vas, da nas v nujnih primerih kontaktirate preko elektronske pošte na naslov info@kolner-odvetnik.si ali na tel. št. 0590 82 030 od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00.

Hvala za razumevanje.

INFORMACIJE PO 13. ČLENU GDPR  E-OBVEŠČANJE (PRAVNI NASVETI IN OBVEŠČANJE O DOGODKIH)

Ta dan je namenjen tistim posameznikom, ki so pomoči najbolj potrebni in ki si zaradi pomanjkanja denarja ne upajo prestopiti praga naših pisarn. V akciji sodeluje tudi Odvetniška pisarna Hacin Kölner, d.o.o.. Svetovali bomo v zvezi z vprašanji civilnega (izvršbe, pogodbe, sosedsko pravo, zemljiška knjiga, dedovanje), delovnega in gospodarskega prava.

Ustno pravno svetovanje bo potekalo v torek 19. 12. 2017 med 09:00 in 11:00. Za posvet se je potrebno predhodno dogovoriti na tel.št. 0590 82 030 ali 031 347 989. Prijave sprejemamo do zapolnitve razpoložljivih terminov.Več o tem

Ta dan je namenjen tistim posameznikom, ki so pomoči najbolj potrebni in ki si zaradi pomanjkanja denarja ne upajo prestopiti praga naših pisarn. Ta dan je namenjen tudi malim podjetnikom, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec in novodobnim s.p.-jem, ki so jih delodajalci in razmere na tržišču prisilile v to obliko samozaposlitve.Več o tem

Odvetniška pisarna bo zaradi letnega dopusta do 16. 8. 2017 zaprta. V nujnih primerih pošljite SMS na tel. št. +386 31 347 989. Klic Vam vrnem v najkrajšem možnem času. Hvala za razumevanje.

Ta dan je namenjen tistim posameznikom, ki so pomoči najbolj potrebni in ki si zaradi pomanjkanja denarja ne upajo prestopiti praga naših pisarn. V akciji sodeluje tudi Odvetniška pisarna Hacin Kölner, d.o.o.. Svetovali bomo v zvezi z vprašanji civilnega (izvršbe, pogodbe, sosedsko pravo, zemljiška knjiga, dedovanje), delovnega in gospodarskega prava.

Ustno pravno svetovanje bo potekalo v petek 18. 12. 2015 med 09:00 in 11:00. Za posvet se je potrebno predhodno dogovoriti na tel.št. 0590 82 030 ali 031 347 989. Prijave sprejemamo do zapolnitve razpoložljivih terminov.Več o tem

Odvetniška pisarna Hacin Kölner, d.o.o. bo v času od 18.7.2014 do 8.8.2014 zaprta. V nujnih primerih bom dosegljiva na telefonski številki 031 347 989.

Naša spletna stran za delovanje ne uporablja piškotkov.