S sestrično sva skupaj podedovala več zemljišč in manjše stanovanje. V zapuščinskem postopku dednega dogovora nisva sklenila, tako da je vsak od naju postal lastnik vseh zemljišč in stanovanja do ene polovice. Poskušal sem se z njo pogovoriti, da bi me izplačala, a žal neuspešno. Kako lahko dosežem, da se bo premoženje pravično razdelilo?

Iz vašega vprašanja lahko razberemo, da ste na podlagi sklepa o dedovanju postali solastnik večjega števila nepremičnin. V kolikor dediči tekom zapuščinskega postopka ne sklenejo dednega dogovora, v katerem bi se dogovorili, katero premoženje bo vsak od njih podedoval v celoti, sodišče odloči, da ga podedujejo skladno z idealnimi deleži, ki jim gredo po zakonu. Kar se v praksi dogaja kar pogosto. Način delitve stvari, ki so v solastnini ureja Stvarnopravni zakonik v 69., 70. In 71. členu. V zakonu je določeno, da solastniki prvenstveno sporazumno določijo način delitve ter nato sklenejo ustrezni pravni posel npr. pogodbo o razdružitvi solastnine. Zadostiti pa morajo tudi siceršnjim zahtevam za veljaven prenos lastninske pravice. Če pa se o tem ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku. Solastnik, ki želi, da se solastna stvar razdeli, vloži predlog za delitev solastnine pri pristojnem Okrajnem sodišču.

Vsak solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Kdaj je čas neprimeren, je odvisno od vsakega konkretnega primera posebej, saj gre za pravni standard, ki nima konkretne vsebine. O tem, da gre za neprimeren čas bi lahko govorili, če je solastnik huje bolan ali če bi delitev prekomerno prizadela njegove interese – npr. drugi solastnik v stanovanju živi in bi si moral urediti novo bivališče itd.. Razlog neprimernosti mora biti prehodne narave in s predvidljivim koncem. Dejstvo, da je delitev predlagana ob neprimernem času, mora drugi solastnik zatrjevati v ugovoru. Vendar pa sodišča v primeru, da bi bil tak ugovor utemeljen, predloga za delitev ne zavrne, ampak odloži odločitev o predlogu za največ 3 leta.

Primarno se sodna delitev opravi tako, da vsak od solastnikov v naravi dobi tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes (fizična delitev). V kolikor bi posamezni solastnik dobil večji delež kot mu gre glede na njegov solastni delež, je dolžan drugim izplačati razliko v vrednosti. Navedeno pride v poštev le, če je fizična delitev v naravi možna. V kolikor fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali bi bila mogoča, a bi se zaradi nje znatno zmanjšala vrednost stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in kupnina razdeli med solastnike sorazmerno njihovim solastnim deležem. Solastnik pa lahko sodišču predlaga, da namesto prodaje, stvar v celoti pripade njemu, on pa bo izplačal druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Sodišče v ta namen postavi izvedenca-cenilca, ki oceni vrednost stvari.

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.