Zanima me, na kakšen način bi lahko pravno zavaroval zapustnikovo premoženje pred posegi ostalih sorodnikov. Glede na to, da smo živeli v skupni hiši, pa bi se želel izogniti tudi očitkom, da sem po njegovi smrti sam posegel v njegovo premoženje.

V vašem primeru je potrebno čim prej poskrbeti, da se ugotovi obseg zapustnikovega premoženja v času njegove smrti s strani nepristranskega subjekta. Postopke v zvezi z dedovanjem ureja Zakon o dedovanju. Ta določa, da se popis in cenitev zapustnikovega premoženja opravita po odločbi zapuščinskega sodišča, in sicer če to zahteva skrbnik, če je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu ali iz drugih opravičenih razlogov (184. člen Zakona o dedovanju). Sodišče odredi popis in cenitev tudi, če to zahtevajo pokojnikovi dediči, volilojemniki ali upniki. Brez odločbe sodišča pa se popis in cenitev opravita pri sestavljanju smrtovnice, če to zahteva kateri od dedičev. Popis obsega vse nepremično in premično premoženje, ki ga je imel zapustnik v posesti ob svoji smrti, pa tudi premoženje, ki je bilo njegova last, pa ga je imel v posesti kdo drug. Navede se tudi premoženje, ki ga je imel pokojnik, vendar se zanj trdi, da je last drugih oseb. Ob popisu premoženja se navede tudi vrednost posameznih premičnih in nepremičnih stvari. Popis in cenitev premoženja opravi notar ali izvršitelj, ki ga določi zapuščinsko sodišče (tj. okrajno sodišče na območju katerega je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče) v navzočnosti dveh polnoletnih občanov. Kadar pa je to potrebno, pa tudi ob sodelovanju izvedencev (npr. premoženje obsega umetniška dela večje vrednosti). Pri popisu in cenitvi je lahko navzoča vsaka prizadeta oseba. Z izvedbo popisa in cenitve bi lahko kasneje dokazovali, kaj sodi in kaj ne v zapuščino. Uspešno pa bi zavrnili očitke, da ste kakšen predmet, ki ni naveden v popisu, odtujili. Pri tem pa bo seveda odločilno tudi to, ali ste imeli v času do oprave popisa, dostop do zapustnikovega premoženja. Kadar je potrebno zavarovati zapuščino se lahko zapustnikovo premoženje ali njegov del po sklepu sodišča izroči v hrambo zanesljivi osebi (notarju).

Zakon dopušča možnost, da sodišče postavi tudi začasnega skrbnika zapuščine. Zanj je lahko imenovan tudi notar. Začasnega skrbnika zapuščine je potrebno postaviti, če se ne ve ali je sploh kaj dedičev, če so dediči znani, a ni znano njihovo bivališče, saj v teh dveh primerih ni nikogar, ki bi skrbel za zapuščino. Možno pa je predlagati postavitev začasnega skrbnika tudi v drugih primerih, ko se to izkaže kot potrebno npr. če dediči, ki so poklicani k dedovanju nočejo ali pa ne morejo skrbeti za zapuščino, če pride do spora kdo je dedič, če je treba preprečiti, da bi kdo od potencialnih skrbnikov ob upravljanju zapuščine oškodoval druge (z odtujitvijo premičnin), če se dediči ne morejo sporazumeti o upravljanju zapuščine in še v nekaterih drugih primerih. Ukrepe zavarovanja lahko sodišče odredi vsak čas, dokler teče zapuščinski postopek.

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.