Zaradi nižje davčne stopnje bi želel s sinom, ki živi v hiši, ki je sicer moja last, skleniti pogodbo o osebni služnosti. Zanima me za koliko časa se takšna pogodba lahko sklene in kakšne so njene posledice?

Osebna služnost je pravica njenega imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico. Traja najdlje do imetnikove smrti, lahko pa je v pogodbi določen tudi krajši čas trajanja. Poznamo različne vrste osebnih služnosti: užitek, rabo in služnost stanovanja. Vsebina in obseg osebnih služnosti se določata glede na individualne potrebe in osebne okoliščine služnostnega upravičenca. Osebne služnosti so strogo osebne pravice in so vezane na konkretno osebo. To pomeni, da te pravice niso podedljive in jih tudi ni moč prenesti v korist tretjih oseb, lahko pa se v korist tretjih oseb pri nekaterih izmed njih prenese njihovo izvrševanje (pri užitku). V kolikor se osebna služnost ustanavlja na nepremičnini, zakon za njen veljaven nastanek poleg sklenjene pogodbe zahteva tudi vpis v zemljiško knjigo, ki se izvrši na podlagi ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila.

Med osebnimi služnostmi se najpogosteje ustanavlja užitek. Užitek daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar (npr. hišo, stanovanje) tako, da se ohrani njena substanca. Med vsemi osebnimi služnostmi užitek tudi najbolj posega v lastninsko pravico lastnika nepremičnine, saj vse koristi preidejo z lastnika na užitkarja (ta, ki po ustanovitvi užitka uživa stvar – npr. nepremičnino). Nepremičnino, ki je obremenjena z užitkom lastnik sicer lahko proda, a skupaj z užitkom. Prodaja ali kakšna druga vrsta odsvojitve nepremičnine namreč nista razlog za prenehanje užitka. Užitkar mora med trajanjem užitka kot dober gospodar vzdrževati stvar (hišo, stanovanje) v skladu z njenim gospodarskim namenom. Užitkarja bremenijo tudi vsi stroški rabe (npr. elektrika, voda, vzdrževanje hiše itd.) kot tudi stvarna bremena in javne dajatve (npr. novi davek na nepremičnine, če je užitek ustanovljen na celotni nepremičnini).

Objavljeno: 5.2.2014

Opozorilo:
Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.