Spomladi 2021 se je pravnomočno končal postopek komasacije na območju Nasovče – Kaplja vas, jeseni 2021 pa tudi postopek komasacije na območju Drnovega. Obe področji sta v Občini Komenda. Namen uvedbe komasacijskega postopka je, da se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Prejeli smo več vprašanj, zakaj je v primeru, da je bila zemljiška parcela, pri kateri je bilo ob njeni vložitvi v komasacijo več solastnikov, nato pa jim je bilo dodeljeno toliko posameznih zemljiških parcel kot je bilo solastnikov, lastniško stanje na dodeljenih zemljiških parcelah v zemljiški knjigi še vedno takšno kot pred uvedbo komasacije. Tudi sedaj so namreč na dodeljenih zemljiških parcelah še vedno solastniki tisti, ki so bili solastniki zemljiške parcele, ki je bila vložena v komasacijo.

Uvodoma je potrebno pojasniti, da pri tem ne gre za nekakšno napako komasacijskega postopka, temveč je to običajno. Zagotovo vam je znano, da se lastništvo na zemljiških parcelah evidentira v zemljiški knjigi, ki je javna knjiga in je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Poleg lastninske pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo tudi druge stvarne pravice, kot na primer hipoteka, služnost, pa tudi nekatere obligacijske pravice npr. pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ter tudi predkupna pravica, če sta nastali na podlagi pravnega posla itd. Pri posameznih solastniških deležih so lahko vpisane različne pravice in pravna dejstva. Pri nekaterih pravicah, kot na primer hipoteki je za njen prenos na drugo zemljiško parcelo potrebno pridobiti soglasje hipotekarnega upnika. Pričakovati je, da bo soglasje za prenos hipoteke na drugo nepremičnino podal, če se njegov pravni položaj zaradi prenosa ne bo poslabšal. Podobno je tudi pri imetnikih drugih pravic. V zakonu ni predvideno, da bi morali v postopek komasacije pritegniti vse imetnike drugih pravic na zemljiških parcelah. Razlog je bržkone tudi v tem, da bi bil takšen postopek še bolj dolgotrajen in z njim ne bi uspeli doseči ciljev, ki jih sicer zasleduje komasacija.

Iz izkazov, ki so jih lastniki prejeli skupaj z odločbo, je upoštevaje velikost solastniških deležev, že razvidno, katera dodeljena zemljiška parcela je namenjene posameznemu solastniku. Upravna enota je po izdaji odločbe po uradni dolžnosti vložila zemljiškoknjižne predloge, s katerimi se je na novo dodeljeni zemljiški parceli vzpostavilo enako stanje kot na v komasacijo vloženih zemljiških parcelah. Novo lastniško stanje – takšno da vsak od solastnikov postane izključni lastnik ene od dodeljenih jim zemljiških parcel –  lahko lastniki uredijo s sklenitvijo pogodbe o razdružitvi solastnine. Pri tem pa je potrebno upoštevati morebitne pravice, ki jih imajo tretji na posameznem solastniškem deležu.

Na primeru bi to izgledalo tako, da če sta Janez in Jože v komasacijo vložila eno zemljiško parcelo, na kateri je imel vsak od njiju polovični solastniški delež, sta jima bili dodeljeni dve novi parceli A in B, pri čemer vsaka od njiju ustreza velikosti njunih deležev. S sklenitvijo pogodbo o razdružitvi solastnine bo Janez postal edini lastnik zemljiške parcela A, Jože pa zemljiške parcele B.

Seveda pa sklenitev takšne pogodbe ni rezervirana zgolj za udeležence komasacijskega postopka, temveč jo lahko sklenejo vsi solastniki, ki bi želeli razdružiti solastnino na nepremičninah.

Objavljeno: 8. 3. 2022

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.