Eden od etažnih lastnikov je pred vhod v večstanovanjsko stavbo samovoljno namestil videokamero. Tako snema celotno dogajanje pred vhodom, na parkirišču in otroškem igrišču – vse v solastnini vseh etažnih lastnikov. Ostali etažni lastniki se z namestitvijo videokamere ne strinjajo. Kako lahko dosežemo, da bo videokamera odstranjena?

Pogoje za uvedbo videonadzora določa Zakon o varovanju osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). Videonadzor se v večstanovanjski stavbi lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev (pri stavbah v etažni lastnini se zahteva privolitev etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot 70 odstotni solastniški delež na skupnih delih in napravah) (76. člen ZVOP-1). Tako visoka stopnja soglasja je določena zato, ker gre za močan poseg v posameznikovo pravico do zasebnosti. Nadalje je v zakonu določeno, da se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter skupne prostore stavbe. Definicija skupnih prostorov je določena v 1. odst. 5. člena Stanovanjskega zakona – to so stopnišča, vhodni vetrolovi, hodniki, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, [..], prostori za odlaganje odpadkov in drugi prostori, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov (dovozi, klančnine in podobno), zemljišče, na katerem stoji stavba pa tudi drugo zemljišče, na katerem so izpolnjeni pogoji lastništva. Prepovedano je nadzorovati vhode v posamezna stanovanja, dvigala in hišniško stanovanje in hišniško delavnico.

Posameznik, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene z ZVOP-1, lahko zahteva sodno varstvo ves čas, dokler kršitev traja. Če je kršitev prenehala, lahko posameznik vloži tožbo za ugotovitev, da je kršitev obstajala, če mu v zvezi s kršitvijo ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Če je etažni lastnik samovoljno namestil videokamero je lahko za svoje dejanje odgovoren odškodninsko in kazensko. Upoštevaje 134. člen Obligacijskega zakonika ima vsakdo pravico zahtevati od sodišča, da odredi prenehanje dejanja (v obravnavanem primeru videonadzora), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Sodišče lahko odredi, da mora kršitelj, v primeru, da kršitve ne odpravi, prizadetemu posamezniku plačati določen denarni znesek – gre za posebej urejen primer sodnih penalov. Svetujemo vam, da uporabite to možnost. V hujših primerih gre lahko tudi za sum storitve kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1. Kdor namreč neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon se začne na predlog. Za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na predlog je treba predlog podati v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca.

Objavljeno: 20. 10. 2017

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.